Tema meseca prve letošnje številke je namenjena obiskovalcem gora, ki se v hribe podajajo s svojimi štirinožnimi prijatelji. Želja ustvarjalcev je bila zbrati nekaj izkušenj in nasvetov, ki bi pripomogli, da bi bila hoja v gore tako za lastnike kot za njihove ljubljence varnejša, prijetnejša - in bolj zdrava. O zdravstvenih nevšečnostih, ki lahko doletijo pse planince, je spregovoril doktor veterinarske medicine Roman Burja. Nekaj planincev jim je zaupalo svoje izkušnje z obiskovanjem koč v družbi psa, svoj pogled je predstavilo tudi nekaj oskrbnikov koč. Verjetno ni odveč omeniti, da v gore sodijo le dobro socializirani in vzgojeni, poslušni psi, saj – kot pravi vodnik PZS Žiga Macedoni v intervjuju - na videz nedolžna situacija v dolini lahko v hribih kaj hitro postane resna.

Ob Žigu Macedoniju so na pogovor povabili Janez Ruparja, alpinista druge, mogoče celo tretje povojne generacije, ki je gradila temelje za poznejši prodor slovenskega alpinizma v svetovni vrha.

V rubriki Z nami na pot vabijo s turnimi smučmi v Karnijo, turnosmučarsko območje doline Val Pesarina, in sicer na Monte Bivera, 2474 m, Monte Clapsavon, 2462 m, na Škrbino Forcella Tiarfin, 2290 m, in na sedlo Passo di Mimoias, 1976 m.

Objavljajo obsežen članek o raziskovanju hribov v okolici doma v času koronavirusa. V drugem delu Planinskega vestnika se posvetijo najstnikom in kako z njimi v hribe. V nadaljevanju sledi novi del o zgodovini plezanja, tokrat o balvanskem plezanju. Vabijo še na Bohinjsko planinsko pot in Norveško, v logaški planinski svet, pišejo o pripovedkah s štajerskih hribov in desetih (ne le) turnosmučarskih zapovedih.

Planinski vestnik poiščite v svojem kiosku ali v spletni trgovini PZS, naročniki pa kar doma v svojih nabiralnikih.