Družba za nastanek bolezni srca in žilja prepogosto krivi posameznike, saj jim očita kajenje, prekomerno uživanje hrane in pijače ali pomanjkanje telesne dejavnosti. Toda okolja v katerih živimo, delamo in se zabavamo lahko močno omejujejo možnosti za sprejemanje odločitev, ki koristijo zdravju našega srca, zlasti vse bolj urbanizirana in delovna okolja, zaradi katerih smo spremenili svoj način življenja in prehrane.
Mnogi so ujeti v okoljih, kjer se soočajo s pomanjkanjem zelenih površin, površin za varno gibanje in rekreacijo, z nezdravo prehrano, s ponudbo tobaka, alkohola in hitre prehrane na vsakem vogalu, z izpostavljenostjo pasivnemu kajenju...
Okolja jih ovirajo pri sprejemanju odločitev, ki bi koristile zdravju srca, nezdrave odločitve so lažje in bolj sprejemljive.
Cilj letošnjega svetovnega dneva srca je spodbuditi posameznike in skupnosti k vzpostavitvi okolja in pogojev, ki omogočajo pozitivno izbiro na dnevnih področjih. Posamezniki in skupnosti naj stremijo k temu, oblasti pa naj zagovarjajo in izvajajo ukrepe na različnih področjih, kot so:
- brezplačne gibalne vadbe za mlade družine,
- umestitev pogojev za varno, dejavno mobilnost v prostorske načrte občin – za dejaven in varen prihod prebivalstva v službo, šolo in drugam (kolesarjenje, hoja, pešačenje,…),
- novi prostorski načrti občin, ki so usmerjeni v zagotavljanje brezplačne rekreativne dejavnosti,
- zagotavljanje prostora in varnih površin za igro, gibanje (igrišča, površine z igrali…),
- ureditev mreže kolesarskih poti v mestih in lokalnih skupnostih,
- povečati ponudbo in povpraševanje po kakovostni lokalno pridelani in predelani hrani,
- povečati lokalno trajnostno oskrbo gospodinjstev in zagotavljati proračunsko podporo ponudnikom lokalno pridelane in predelane hrane.
S tem globalnim gibanjem se bo okrepila moč posameznikov, da zaščitijo zdravje svojega srca in hkrati pozovejo k spremembam na ravni skupnosti in družbe. S skupnim ukrepanjem lahko prispevamo k uresničitvi cilja, to je zmanjšanju števila prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in žilja za najmanj 25 odstotkov do leta 2025.
