Pot do koče je odvisna od zimskih razmer, jakosti vetra in topline ali miline sončnih žarkov. Običajno je snežna odeja zmerna. Poleg tega zgodnji tekači naredijo gaz in je za zaspance vse precej lažje.

Šli bomo pod galerijami z ledenimi svečami, popili topel čaj pri klopci pred postajo tovorne žičnice, nato pa po skalnih stopničkah dosegli dvodelno pot, ki vodi dokaj visoko nad potokom Sedlščica.
Namesto v Repov kot se bomo podali v smeri Pastirjev. Tam bo kratek počitek, nakar bomo odrinili v vršne vesine Kamniškega sedla (nekoč Jermanova vrata). Sprva je pobočje dokaj strmo. Ko presedlamo na snežno vesino pod kočo, nas dočaka veter in pospremi do njenih vrat.

Za celo turo bomo porabili nekaj več kot 6 ur. Od opreme včasih pridejo prav dereze, pohodniške palice so se pri vseh udomačile, cepin pritrjen na nahrbtnik pa zaokroži naš lik gornika.