Varno gibanje v gorah pozimi
Veste, kaj vse morate vedeti in znati, če se pozimi odpravljate na pohodno turo v gore...
avtor
Žiga Černe
"V letu 2014 je GRZS izpeljala 396 reševalnih akcij, kar je malce več kot leto prej, a hkrati manj kot v letih 2011 in 2012," je povedal Klemen Belhar, član Komisije za informiranje in analize GRZS, in poudaril, da bo za zmanjševanje števila akcij še treba vlagati napore v preventivo. Gorski reševalci so lani najpogosteje reševali domače obiskovalce gora, sledijo jim Nemci, Čehi, Madžari, Poljaki, Avstrijci in Britanci. Glavni vzroki za nesreče
ostajajo zdrs, nepoznavanje terena in telesna nepripravljenost, večje pa je število ponesrečencev kot ponesrečenk. Največ nesreč se zgodi med hojo po planinskih poteh, čemur sledijo nesreče pri jadralnem padalstvu, delovne nesreče in nesreče ob hoji po brezpotjih. Bolj kot so obiskovalci gora usposobljeni oziroma organizirani, manj je nesreč, prav tako običajni obiskovalci gora utrpijo več nesreč kot člani planinskih društev. Najpogostejše so poškodbe spodnjih in zgornjih okončin, izstopajo tudi poškodbe glave, vzrok za največ smrti v gorah, zato je Belhar izpostavil pomembnost uporabe čelade.
Obiskovanje gora pozimi zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in manj obiskovalcev, nastajajo pa odlični pogoji za snežne plazove. Snega je malo, zaradi močnega in pogostega vetra nastajajo klože, ki ob ponovnih snežnih padavinah ne bodo vidne in bodo predstavljale snežno past, ki se bo sprožila že ob manjši obremenitvi. Da so ravno kložasti plazovi najpogostejši vzrok za nesreče v slovenskih gorah in na celotnem področju Alp, je opozoril predsednik Komisije za informiranje in analize GRZS in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi, in dodal, da je trenutno na južnih pobočjih gora zelo malo snega, planinske poti pa so
poledenele, na kar večina planincev ni pripravljena. Dober pripomoček na lažjih poteh so pohodne dereze, a niso primerne za zahtevnejše poti in visokogorje. Pozimi v nahrbtnik sodi plazovni trojček: plazovna žolna, ki mora biti nameščena na telesu pod zgornjim slojem oblačil, plazovna sonda in plazovna lopata. Krajša navodila za varnejše obiskovanje gora v zimskem času prinaša brezplačna zgibanka Pozor, snežni plaz.
ostajajo zdrs, nepoznavanje terena in telesna nepripravljenost, večje pa je število ponesrečencev kot ponesrečenk. Največ nesreč se zgodi med hojo po planinskih poteh, čemur sledijo nesreče pri jadralnem padalstvu, delovne nesreče in nesreče ob hoji po brezpotjih. Bolj kot so obiskovalci gora usposobljeni oziroma organizirani, manj je nesreč, prav tako običajni obiskovalci gora utrpijo več nesreč kot člani planinskih društev. Najpogostejše so poškodbe spodnjih in zgornjih okončin, izstopajo tudi poškodbe glave, vzrok za največ smrti v gorah, zato je Belhar izpostavil pomembnost uporabe čelade.
Obiskovanje gora pozimi zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in manj obiskovalcev, nastajajo pa odlični pogoji za snežne plazove. Snega je malo, zaradi močnega in pogostega vetra nastajajo klože, ki ob ponovnih snežnih padavinah ne bodo vidne in bodo predstavljale snežno past, ki se bo sprožila že ob manjši obremenitvi. Da so ravno kložasti plazovi najpogostejši vzrok za nesreče v slovenskih gorah in na celotnem področju Alp, je opozoril predsednik Komisije za informiranje in analize GRZS in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi, in dodal, da je trenutno na južnih pobočjih gora zelo malo snega, planinske poti pa so
poledenele, na kar večina planincev ni pripravljena. Dober pripomoček na lažjih poteh so pohodne dereze, a niso primerne za zahtevnejše poti in visokogorje. Pozimi v nahrbtnik sodi plazovni trojček: plazovna žolna, ki mora biti nameščena na telesu pod zgornjim slojem oblačil, plazovna sonda in plazovna lopata. Krajša navodila za varnejše obiskovanje gora v zimskem času prinaša brezplačna zgibanka Pozor, snežni plaz.
Nasvete o tem, kako varneje hoditi tam zgoraj dobite tudi na spletnem naslovu Gorske reševalne službe Slovenije, v naslednjih dneh in tednih pa GRZS in PZS prirejata nekaj tečajev varnega gibanja v zasneženih gorah, ki jih rednim in nerednim obiskovalcem zasneženih vršacev seveda priporočamo.
Na Dneve varstva pred snežnimi plazovi 24. in 25. januarja, Gorska reševalna služba Slovenije vabi v okolico Vadbenega centra Slovenske vojske na Pokljuki, koroški gorski reševalci na podobno, a enodnevno delavnico v soboto vabijo na Grohot pod Raduho, tečaja varnejše hoje pa se boste prihodnji konec tedna lahko udeležili tudi s kamniškimi gorskimi reševalci na Veliki planini.Podrobnosti o omenjenih in neomenjenih najdete v koledarju dogodkov.
