Zdrav način življenja ni povezan le s športom oziroma rednim gibanjem, ampak tudi s prehrano (in seveda še z vrsto drugimi dejavnostmi). Zato tule posvečamo pozornost projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je postal tudi pomembna aktivnost dneva slovenske hrane, s svojim prispevkom ob 21. novembru - dnevu slovenske hrane, pa se pridružuje tudi Statistični urad RS – z izborom nekaterih zanimivih statističnih podatkov, ki se nanašajo na sestavine tradicionalnega slovenskega zajtrka: na kruh in pšenico, na mleko in maslo, na jabolka in med. Dodali pa smo še nekaj podatkov o prehrani otrok v izobraževalnih ustanovah in o stroških za prehrano v gospodinjstvih.

193 gramov pšenične moke na dan
V Sloveniji se je v letu 2013 pridelalo okrog 138.000 ton pšenice, to je skoraj 27 % manj kot v letu 2012. Samooskrba s pšenico se je tako znižala na 46 %. Če bi celoten pridelek pšenice v letu 2013 shranili v en sam silos s premerom 20 metrov, bi bil ta visok nekaj več kot 550 metrov. Pšenice v Sloveniji ne pridelamo dovolj niti za človeško prehrano. V letu 2013 smo je uvozili (v različnih oblikah) več kot 216.000 ton, to je za več kot 26 % več kot v letu 2012.

Letna poraba pšenice na prebivalca je v letu 2013 znašala približno 96 kg (ali nekaj več kot 70 kg v ekvivalentih moke), to je povprečno okoli 193 g pšenične moke na prebivalca na dan. To je manj od letnega povprečja na prebivalca v EU28; v celotni EU se namreč porabi za prehrano okrog 110 kilogramov pšenice na prebivalca (ali 82 kilogramov v ekvivalentih moke).

Malo več kot pol jabolka na dan
Prebivalec Slovenije je v letu 2013 porabil na leto (po oceni) povprečno okoli 32 kilogramov namiznih jabolk ali malo več kot pol jabolka na dan. To je več od povprečja v EU28; v celotni EU se namreč porabi letno okrog 20 kg jabolk na prebivalca. Najpogostejša sorta jabolk v Sloveniji je sorta idared, v EU28 pa zlati delišes.

Slovenske mlekarne v zadnjih desetih letih proizvedejo od 150.000 do 180.000 ton konzumnega kravjega mleka. S to količino mleka bi lahko vsako leto napolnili več kot 50 olimpijskih bazenov.

Prebivalec Slovenije popije na leto povprečno malo več kot 53 litrov konzumnega mleka, v obliki sira, masla, jogurtov in drugih mlečnih izdelkov pa ga porabi še dodatnih 161 litrov, skupaj torej 214 litrov, kar je manj od povprečja v EU28.

1,8 kilograma masla na leto
Poraba masla v Sloveniji se je na prebivalca na leto v zadnjih 13 letih podvojila: z 0,9 kg na 1,8 kg. Kljub temu porabimo v Sloveniji v povprečju še vedno precej manj masla, kot ga porabimo v EU28; v celotni EU se ga porabi okrog 4 kilograme na prebivalca na leto. Najmanj masla sicer pojejo Bolgari, Romuni in Španci, manj kot kilogram, Nemci, Belgijci, Francozi in Danci pa ga pojejo povprečno 6 ali več kilogramov na prebivalca.

1,4 kilograma medu na leto
Slovenski čebelarji so v letu 2013 pridelali 2.400 ton medu. To je bila tretja najbogatejša letna bera medu v zadnjih 13 letih. Kljub temu je bila samooskrba z medom še vedno le 81-odstotna. Povprečna poraba medu na prebivalca na leto je znašala 1,4 kg. Slovenci spadamo, kar zadeva porabo medu, med največje sladkosnede, saj po porabi medu na prebivalca nekoliko zaostajamo le za Grki. Prebivalec EU28 porabi letno povprečno okrog 0,7 kg medu. Leto 2014 bo, žal, za slovenske čebelarje bolj grenko, saj naj bi bil letošnji pridelek medu po predhodnih ocenah zelo majhen.

Denarna sredstva, porabljena za nakup posamezne vrste hrane in pijače
Slovenska gospodinjstva porabijo v zadnjih letih za nakup hrane in brezalkoholnih pijač okrog 14 % svojih denarnih sredstev (v ta delež niso zajeti lastna pridelava in tudi ne izdatki v restavracijah, menzah in podobno). V letu 2012 so četrtino sredstev, porabljenih za »hrano in brezalkoholno pijačo«, porabila za nakup mesa in rib, 17 % za nakup kruha in žit, 15 % za nakup mleka, sira in jajc. Tudi izdatki za brezalkoholne pijače (10 %) ter sladkor, marmelado, med, sirup, čokolado in sladkarije (9 %) so se uvrstili pred izdatke za sadje (8 %) in zelenjavo (7 %).

Več o dnevu slovenske hrane preberite na tradicionalni-zajtrk.si, več o statističnih podatkih pa na www.stat.si.